Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje prinaša regiji številne pomembne novosti in koristi

[Link]

Direktor premogovnika dr. Janez Rošer, generalni direktor mag. Marko Mavec, minister Jože Novak, predsednik sindikata Simon Lamot, predsednik sveta delavcev Danilo Rednjak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Peter Bršek

Na novinarski konferenci po včerajšnjem sprejetju zakona v Državnem zboru je minister Novak poudaril, da zakon povezuje dva ključna vidika: postopno tehnično zapiranje in opuščanje dejavnosti proizvodnje ter socialni vidik zapiranja in opuščanja kopanja premoga. Na njegovi podlagi bo sprejet dvajsetletni program zapiranja Premogovnika Velenje in, skladno z njim, tudi letni podrobnejši operativni programi.

Ker se vsebina zakona šteje kot shema državne pomoči, bo po sprejemu potrebna še priglasitev pri Evropski komisiji. Določbe zakona pa se bodo lahko začele uporabljati po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in po odobritvi Evropske komisije, predvidoma od 1. julija 2026.

Zakon omogoča večfazno zapiranje Premogovnika Velenje, kar pomeni, da se bo zmanjševanje števila zaposlenih izvajalo predvsem z naravnim odlivom. Namesto nenadnih 700-900 presežnih delavcev v hitrih scenarijih bo ob sprejetem modelu leta 2034 presežek omejen na približno 248 delavcev, kar omogoča bistveno blažje in socialno bolj odgovorne razmere v regiji.

Za izvajanje zakona, ki ureja zapiranje zadnjega še aktivnega premogovnika v Sloveniji, je predviden finančni okvir več kot 1,13 milijarde evrov državnih proračunskih sredstev v obdobju 2026-2045. Premogovnik Velenje bo moral za koriščenje teh sredstev najprej zagotoviti lastna sredstva iz poslovanja in programa dezinvestiranja, saj proračun krije le razliko.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je opozoril na specifično situacijo, ko bo v rudniku delo še potekalo obenem pa bodo že potekala zapiralna dela: »Specifična situacija zahteva in pričakuje posebno obravnavo presežnih delavcev: vzpodbude za ostajanje v zaposlitvi, določbe glede zgodnejšega upokojevanja, določene so tudi višje odpravnine in z zakonskimi podlagami možnosti vključevanja v različne oblike usposabljanja, saj želimo, da ostanejo na trgu dela in postopoma preidejo v novo zaposlitev.«

Zakon omogoča izobraževanja, prekvalifikacije in pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij za zaposlene, kar povečuje njihovo zaposljivost na področjih energetike, strojništva, gradbeništva, geotehnike ter okoljskih tehnologij.

Generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec je predstavil dolgo pot premogovnika in njegovo vlogo v naglem industrijskem razvoju Slovenije. S prenehanjem proizvodnje premogovnik ne bo prenehal obstajati, saj bo zapiranje potekalo vsaj še 15 let. Sprejeti zakon je nadaljnji korak v opuščanju premoga v energetske namene, ki v skladu z evropskimi zavezami o pravičnem prehodu mora potekati v dobro vseh. »Zakon omogoča, da bomo uspešno in tehnično zaprli vseh 50 kilometrov rovov pod zemljo, skupaj z jaški pa preko 60 kilometrov podzemnih objektov, da se v prihodnosti onemogoči presenečenja na površini.« Enako pomemben je tudi socialni vidik zapiranja. Zakon omogoča mehek socialni prehod z naravnim odlivom kadra in možnostjo predčasnega upokojevanja, s čimer omogoča udejanjanje obljube, da zaradi sprejete strategije opuščanja premoga nihče ne bo izgubil službe.

Direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošar je očrtal program postopnega zapiranja premogovnika, ki zajema obdobje 2026 - 2045 ter določa celovit in strateško usmerjen načrt za organizirano opustitev premogovne dejavnosti v Šaleški dolini. Gre za dve glavni fazi: obdobje 2026 - 2033, ko se bodo sočasno s preostalo proizvodnjo izvajala zapiralna dela in obdobje 2034 - 2045, ko se bodo izvajala zgolj in samo zapiralna dela. Program obsega tri glavne vsebinske sklope: tehnično-tehnološke rešitve, kadrovsko-socialni sklop, ki obravnava s tem zakonom določene ukrepe zagotavljanja socialne varnosti zaposlenih, prekvalifikacij in sledi načelom pravičnega prehoda opuščanja rabe premoga ter ekonomsko-finančni okvir z viri financiranja, potrebnimi vlaganji v izrabljeno opremo in dezinvestiranje premoženja.

Z vsebino zakona so zadovoljni tudi v Sindikatu Premogovnika Velenje. Predsednik sindikata Simon Lamot je povedal, da so uspeli uskladiti in zagotoviti za njih ključne vsebine, ki obsegajo socialno varnost invalidov in delovnih invalidov, preprečitev razprodaje ali odprodaje invalidskega podjetja HTZ. Dogovorili so višje odpravnine iz poslovnega razloga v primeru samozaposlitev ali za zaposlene, ki se ne bi želeli vključiti v izobraževalne programe in postali brezposelni ter uredili nedorečenost v zvezi z izplačevanjem rent iz naslova poškodbe pri delu tudi po likvidaciji družbe Premogovnik Velenje.

Danilo Rednjak, predsednik sveta delavcev Premogovnika in predstavnik zaposlenih v Nadzornem svetu Premogovnika Velenje je ob sprejetju zakona izrazil zmanjšano zaskrbljenost glede prihodnost Premogovnika Velenje, saj so si zaposleni s sprejetjem Zakona zagotovili določene pravice, ki zaposlenim zagotavljajo socialno in pravično zaščito po prenehanju odkopavanja premoga in tudi ves čas zapiranja - vse do likvidacije družbe.

Ob sprejetju tako pomembnega zakona za zaposlene in invalide v Premogovniku Velenje in HTZ Velenje-invalidsko podjetje, ter ostalih hčerinskih podjetjih v skupini Premogovnik Velenje, je svoje zadovoljstvo izrazil tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Peter Bršek: »Sem pomirjen in hkrati zadovoljen, da je sprejeta takšna vsebina socialnega dela zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki zagotavlja zaposlenim in invalidom dostojen prehod iz prenehanja zaposlitve v upokojitev oziroma v nadaljnjo delovno kariero.«

Ključne rešitve zakona

• Postavitev pravnega okvira za postopno in nadzorovano zapiranje Premogovnika Velenje ter redno likvidacijo družbe do leta 2045;
• sprejem Programa postopnega zapiranja Premogovnika Velenje za obdobje 2026-2045, ki bo opredelil obseg, način in dinamiko zapiralnih del, sanacijo okolja ter ukrepe za pravičen prehod zaposlenih in dezinvestiranje;
• sprejem letnih dvoletnih operativnih programov;
• socialni ukrepi za delavce, vključno z možnostjo predčasnega poklicnega in starostnega upokojevanja, odpravninami, dodatki ter prekvalifikacijami;
• strogi mehanizmi tehničnega in finančnega nadzora nad izvajanjem programa, vključno z neodvisnimi revizijami in
• letno poročanje Vlade Državnemu zboru o izvajanju zakona.

Predlog zakona je bil pripravljen v tesnem sodelovanju s številnimi javnimi in drugimi deležniki, vključno z reprezentativnim sindikatom SPESS in Premogovnikom Velenje, d.o.o.

Večina predlogov sindikata je bila upoštevanih, kar zagotavlja, da zakon sledi načelom pravičnega prehoda in varstva pravic zaposlenih. Prav zato ta zakon ni le začetek zapiranja rudnika - temveč je v navezavi na Zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške (SAŠA) premogovne regije začetek novega razvojnega poglavja regije.

Z njegovim sprejetjem Slovenija uresničuje ključni del energetskega in podnebnega prehoda, hkrati pa zagotavlja pravično obravnavo zaposlenih, varnost prebivalcev in dolgoročno razvojno perspektivo Savinjsko-Šaleške regije.