Podpora ženskam in dekletom v znanosti je odločitev za bolj humano in učinkovito zunanjo politiko

Dr. Neža Vadnjal, raziskovalka na Kemijskem inštitutu | Avtor: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

V razpravi, ki jo je moderirala veleposlanica Darja Bavdaž-Kuret, posebna odposlanka za ženske, mir in varnost, so sodelovali predsednica Slovenske nacionalne komisije za UNESCO prof. dr. Maja Zalaznik, raziskovalka dr. Neža Vadnjal s Kemijskega inštituta, generalni direktor Cosylab dr. Mark Pleško, predsednik Inženirske akademije prof. dr. Matjaž Mikoš.

"Opolnomočenje žensk in deklic je zunanjepolitična prioriteta, ki jo Slovenija v mednarodni skupnosti vztrajno zagovarja že desetletja. Dosledno smo se zavzemali proti nasilju in diskriminaciji na podlagi spola ter za pravice žensk in njihovo sodelovanje v vseh dejavnostih, povezanih z mirom, tudi med našim nedavno končanim članstvom v Varnostnem svetu OZN," je uvodoma poudarila ministrica Fajon. Od januarja letos je Slovenija ponovno članica Sveta OZN za človekove pravice (za triletni mandat), kjer bo še naprej opozarjala na vprašanje pravic žensk, je dodala.

Po njenih besedah je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve v zadnjem mandatu storilo več konkretnih korakov naprej, predvsem je okrepilo je zastopanost žensk na vodstvenih položajih, tudi na veleposlaniških mestih, in se jasno zavezalo feministični zunanji politiki, s katero nagovarja tako ženske kot moške. Hkrati ministrstvo okrepljeno spodbuja slovensko odličnost v znanosti, tudi z ustanovitvijo posebnega sektorja za znanstveno diplomacijo ter - v sodelovanju s pristojnim ministrstvom - oblikovanjem znanstvenega sklada, namenjenega podpori promocije znanstvenoraziskovalne dejavnosti v tujini.

Ministrica Fajon je povedala, da tako v znanosti tudi v diplomaciji ženske še vedno prizadenejo ovire - stereotipi, neenakomeren dostop do kakovostne izobrazbe, pristransko zaposlovanje in napredovanje, izključujoče delovne kulture in neenako plačilo. Omenila je ugotovitve raziskav, da vključenost žensk, pa tudi raznolikost stališč in izkušenj, pozitivno vplivajo na boljše in bolj trajnostne rezultate ter vodijo tudi do hitrejših inovacij. "Zastopanost je pomembna - ne le kot vprašanje pravičnosti, ampak tudi kot vprašanje učinkovitosti.Odprava razlik med spoloma v naših družbah je naša skupna odgovornost - politikov in diplomatov, vodilnih v znanosti in tehnologiji ter samih raziskovalcev. Verjamem, da ima vsak od nas svojo vlogo," je zaključila slovenska zunanja ministrica.

Predstavnica Slovenske mreže žensk v diplomaciji veleposlanica Veronika Stabej je v uvodu izpostavila, da podpora ženskam in dekletom v znanosti ni le vprašanje enakosti, temveč izbira za boljše odločitve, močnejše sodelovanje ter bolj humano in učinkovito zunanjo politiko. "Želimo, da bi si prihodnje generacije deklet znale predstavljati, da ne le sodelujejo v znanosti, temveč da vodijo napredek in sooblikujejo našo skupno prihodnost," je povedala.

Panelistke so tudi na podlagi svojih izkušenj in dela govorile o kariernih izzivih žensk v znanosti in raziskovanju, vključno s specifikami napredovanja za mlade in razlikah v plačah. Strinjale so se, da je potrebno krepiti institucionalno podporo ženskam v znanosti in razvijati pozitivne projekte, ki zapirajo te razlike, za udejanjanje enakih možnosti pa je nujen premik v mentaliteti celotne družbe. "Ključno je spodbujanje žensk in njihovih ambicij, prek vzgoje, izobraževanja, ozaveščanja, da smo se pripravljene bolj aktivno vključevati in promovirati, si pri tem vzajemno pomagati in deliti pozitivne vzore," je poudarila prof. dr. Maja Zalaznik.